Kaj se zgodi z očmi, če med mrkom brez zaščite pogledate v Sonce?

Skoraj pred natanko devetimi leti, 21. avgusta 2017, je svet obšel posnetek takratnega (in sedanjega) ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na balkonu Bele hiše za kratek čas brez zaščite pogledal v Sonce med sončnim mrkom, ki se je v tistem trenutku dogajal nad Severno Ameriko.

Eden njegovih pomočnikov mu je zaklical "Ne glej!" in Trump je hitro umaknil pogled s Sonca, kasneje pa so si on in njegova družina (prva dama Melania in sin Barron) nadeli zaščitna očala za opazovanje mrka.

Kasneje ni bilo poročil, ali je zaradi neposrednega pogleda v Sonce ameriški predsednik utrpel kakšne poškodbe vida, ampak že kratek pogled v našo zvezdo brez zaščite lahko povzroči tudi dolgotrajne poškodbe – tudi med mrkom, ko Luna zakrije del ali celoten sončni disk.

V sredo bomo sončni mrk lahko opazovali tudi pri nas. Pri nas bo to delni sončni mrk, vrhunec pa bo dosegel tik pred sončnim zahodom.

Ob vrhuncu mrka bo, gledano iz Slovenije, Luna prekrila od približno 70 do približno 86 odstotkov sončnega diska.

Ker bo Sonce med mrkom nizko nad obzorjem, precejšen del njegovega diska pa zakrit, nekateri menijo, da bi ga lahko opazovali brez zaščite, vendar je to zelo nevarno sklepanje.

Atmosfera svetlobo Sonca, ki je nizko nad obzorjem, res močno oslabi, vendar ta oslabitev ni tolikšna, da bi bilo v Sonce še vedno varno gledati brez zaščite.

Poleg tega je celo pri 99-odstotno pokritem Soncu svetloba nepokritega dela dovolj močna, da Sonca brez zaščite ni varno opazovati, navaja spletni portal Time and Date.

Kaj se pravzaprav zgodi, če sončni mrk (ali Sonce) opazujemo brez zaščite?

Pogosto slišimo, ali celo preberemo, da je gledanje v Sonce nevarno, ker nam bo to zažgalo ali opeklo očesno mrežnico.

A to ni čisto pravi odgovor, saj namiguje, da Sonce mrežnico opeče podobno kot vroč predmet kožo, kar pa ni povsem res, a o tem malce kasneje.

Da bi razumeli, zakaj je gledanje v Sonce nevarno, moramo najprej razumeti, kako deluje oko.

Oko je izredno učinkovit optični sistem. Svetloba vanj vstopi skozi roženico in zenico, očesna leča pa jo usmeri na mrežnico na zadnji strani očesa.

Na mrežnici so fotoreceptorji – za svetlobo občutljive celice, ki svetlobne dražljaje pretvarjajo v signale, iz katerih naši možgani ustvarijo sliko sveta.

Ko v nekaj neposredno pogledamo, oko sliko tega predmeta usmeri na območje očesa, imenovano rumena pega (makula), predvsem pa na njen osrednji del, foveo.

To je "najdragocenejši del mrežnice", saj nam omogoča, da vidimo tudi najfinejše podrobnosti – recimo prepoznamo človekov obraz ali beremo droben tisk.

Tako tudi, če pogledamo neposredno v Sonce, oko njegovo svetlobo usmeri v rumeno pego in foveo.

To pa, zaradi intenzivnosti svetlobe, lahko povzroči poškodbo, imenovano "solarna retinopatija" – poškodba mrežnice zaradi sončne svetlobe.

Najpomembnejša je fotokemična poškodba

A Sonce pri tem mrežnice ne zažge ali opeče v klasičnem smislu. Svetloba, ki je v resnici elektromagnetno sevanje, mrežnico poškoduje na več načinov – kemičnega, toplotnega in mehanskega.

Najpomembnejša je kemična oziroma fotokemična poškodba.

Ko celice na mrežnici absorbirajo ogromno količino svetlobne energije, to lahko sproži kemične reakcije, pri katerih nastajajo zelo reaktivne molekule, med drugim prosti radikali in reaktivne kisikove spojine.

Te pa lahko poškodujejo pomembne sestavne dele celic, ki zaznavajo svetlobo.

Posledica so lahko zmanjšana ostrina vida ter slepe pege v osrednjem ali bližnjem delu vidnega polja.

Prvi znak je lahko popačeno zaznavanje slike – ravne črte nenadoma niso več videti ravne, ampak valovite ali ukrivljene. Pojavi se lahko tudi skotom, območje zmanjšanega ali manjkajočega vida.

Pri tem ni nujno, da je to območje popolnoma temno.

Predstavljajmo si, da gledamo obraz drugega človeka. Vidimo njegovo glavo in okolico, toda prav tam, kjer bi morali jasno videti oči, nos in usta, je slika zamegljena ali jo prekriva nekakšna "lisa".

Podobno se lahko zgodi tudi pri branju, ko ne vidimo več dobro črk, v katere neposredno gledamo, čeprav črke levo in desno vidimo precej jasno.

Med znaki poškodbe je lahko tudi spremenjeno zaznavanje barv, ko se barve ne zdijo več intenzivne ali kot da imajo temnejši odtenek kot po navadi.

Napačno in nevarno mišljenje: "Vse je v redu, saj me oko ne boli"

Najbolj pomembno ali celo "zahrbtno" pri solarni retinopatiji pa je, da nič ne boli, posledice pa niso nujno takojšnje.

Prav zato nekateri zmotno mislijo, da gledanje v Sonce brez zaščite očesa ni poškodovalo.

Ameriški Nacionalni inštitut za oči (NEI) opozarja, da se simptomi solarne retinopatije lahko razvijajo postopoma v urah ali celo dneh po izpostavljenosti intenzivni sončni svetlobi.

Sončnega mrka nikoli ne opazujte z navadnimi sončnimi očali

Skušnjava, da bi sončni mrk opazovali s sončnimi očali, je pogosta, a žal nevarna.

"Tudi zelo temna očala ne morejo zaščititi oči pred poškodbo, ki jo povzroči neposredno gledanje v Sonce," opozarja oftalmologinja dr. Chantal Cousineau-Krieger iz NEI.

Čeprav je Sonce videti manj bleščeče in zato se nam lahko zdi, da lahko vanj gledamo, to ni res.

Za opazovanje sončnega mrka so primerna le očala s certifikatom ISO 12312-2, mednarodnega standarda za očala za opazovanje Sonca.

To so očala s filtri, ki močno zmanjšajo sončno sevanje v vidnem ter nevarnih delih ultravijoličnega in infrardečega spektra.

Navadna sončna očala tega standarda ne izpolnjujejo in niso primerna za gledanje v Sonce.

Kdaj je treba k oftalmologu?

Če ste v Sonce gledali dlje časa in opazite prej omenjene simptome, je treba čim prej poiskati pomoč pri zdravniku oziroma oftalmologu.

Pri tem je treba vedeti, da solarna retinopatija pri običajnem pregledu očesnega ozadja sprva ni nujno očitna.

Zato je pomembno, da pacient zdravniku pove, da je pred nastankom težav gledal neposredno v Sonce.

Je poškodba ozdravljiva?

V številnih primerih da.

V večini primerov pride do spontanega izboljšanja brez posebnega zdravljenja.

Okrevanje pa je lahko dolgotrajno – traja lahko od nekaj tednov pa tudi do šest mesecev.

Toda to ne pomeni, da se vid vsakemu povrne popolnoma.

Pri nekaterih ljudeh lahko kljub izboljšanju ostanejo trajne slepe pege oziroma popačenja slike.

Pomembno je tudi, da za solarno retinopatijo trenutno ni specifičnega zdravljenja, ki bi bilo dokazano učinkovito.

Prav zato je preventiva (uporaba zaščite) bistvenega pomena.